Bolezen

"Čeprav so KME opisali že leta 1931, smo to nevarno obliko encefalitisa dolgo podcenjevali." (C. Kunz, dr. med., eden od iznajditeljev prvega zahodnoevropskega cepiva proti KME, Dunaj)

KME (klopni meningoencefalitis) je virusna bolezen, ki jo prenašajo klopi. Napade živčni sistem in lahko povzroči blago ali hudo bolezen s trajnimi posledicami, npr. težavami pri koncentraciji, paralizo in depresijo. Ena oseba od približno 100 zbolelih umre.

Območja večjega tveganja
Klop Ixodes ricinus je v Evropi pogost. Endemska področja za KME se raztezajo čez Evropo: od Hrvaške, Slovenije, Madžarske, Švice in Avstrije, preko Slovaške, Češke, Nemčije, Poljske in Skandinavije (Švedske, Finske) do Baltskih držav in Rusije (ter Sibirije). Klopi živijo v gozdnih jasah in na travnikih.

“KME je endemski v posameznih področjih 27 evropskih držav, vsako leto pa odkrijemo nova območja večjega tveganja.” (Dr. J. Süss, Jena)

Virus KME je pogost v endemskih žariščih v naslednjih državah:

Albanija	Grčija	Poljska
Avstrija	Hrvaška	Romunija
Belorusija	Italija	Rusija
Bosna in Hercegovina	Latvija	Slovaška
Češka	Liechtenstein	Slovenija
Danska (otok Bornholm)	Litva	Srbija
Estonija	Madžarska	Švedska
Finska (JZ obala)	Nemčija	Švica
Francija	Norveška	Ukrajina

Vsak klop ne prenese nevarnega virusa KME, vendar je obseg okužbe s klopi v določenih območjih večjega tveganja zelo velik. V določenih območjih lahko najdemo klope do nadmorske višine 1800 metrov, o okužbah pa so poročali pri nadmorskih višinah 1300 metrov.

Kje se klopi skrivajo?
Veliko ljudi še vedno verjame, da klopi padejo z dreves. Dejansko živijo v prsti in se pri iskanju gostitelja (ljudi, živali) povzpnejo od 20 ali 70 centimetrov visoko do trave in grmičevja. Zato ponavadi stresemo klope z rastlinja pri hoji skozi travo ali ob grmičevju ob gozdnih poteh oziroma kadar hodimo po tratah in v vrtu. Klopi imajo vohalna čutila, občutljiva za toploto, s katerimi zaznavajo “plen”. Večina okuženih ljudi se zaradi majhnosti klopov ne spominja ugriza.

Prva klinična in epidemiološka opažanja širjenja KME v Evropi pripisujemo dr. Johannu Schneiderju na začetku 1920-ih. Leta 1956 je osamil virus in podrobno opisal potek bolezni. Zaradi ponavljajoče se sezonske pojavnosti klopov od aprila do julija so bolezen poimenovali “pomladno-poletni meningoencefalitis” (nemško Frühsommer-Meningoencephalitis oz. FSME), pogosteje pa bolezen imenujemo “klopni meningoencefalitis” (KME).
Na osnovi številnih znanstvenih raziskav in odkritij o KME je dr. Christian Kunz z Inštituta za virologijo Univerze na Dunaju razvil cepivo, ki je bilo prvič uporabljeno v 1970-ih.

Lymska borelioza je še ena bolezen, ki jo prenašajo klopi, in ima še večje epidemiološke dimenzije kot KME. Povzročajo jo spirohete in jo lahko zdravimo z antibiotiki, za KME pa ne poznamo učinkovitega zdravljenja.